Omemba: Nenad Periš

»Hodili smo po palubi in videli, da voda nosi truplo. Okoli devetih, 9.30 je prišla policija. Telo je razpadalo, eden od fantov, ki so bili na palubi, je na spletu preveril in videl, da ima ista oblačila, kot jih je nosil Matej Periš. Imel je en beli teniški copat in črno majico. Človek, ki se utopi, je obrnjen z obrazom navzdol.«

»Čakali smo novico, čakali smo resnico in na koncu se je prikazala ta resnica, kakršna je, boleča, nikakršna, težka.«

»Kakor sem govoril, moram biti pripravljen na to. Mogoče bo nekomu čudno, toda ... Kolikor je to težko – in verjemite mi, zelo je težko – mora človek imeti upanje. Mene moja vera uči, da vedno obstaja upanje. Čeprav smo se zdaj razšli, upanje, da se bomo znova srečali, ne bo nikoli izginilo.«